Tokratno pot sva pričela 20.septembra ob 4:15 a malce drugače. Opremila sva se z GPS in preko njega spremljala pot do Obervellach-a.  Pametna odločitev in dobra stvarca, nama je pomagala da sva zgodaj zjutraj v mestu našla pot do parkirišča pod kočo (1350m). Drugače pa -  pred bencinsko črpalko se zavije v mesto in takoj na levo podhod na drugo stran ceste, čez ozek železen most ( deljen z ograjo za avtomobile in pešce) in naprej po drevoredu, ki ima zaradi konj zaščitena debla dreves. Ozke cesta se začne strmo dvigati in nas pripelje do omenjenega parkirišča pred zapornico. 

Šele dobro se je svitalo (6:30), ko sva krenila najprej nekaj časa po gozdni cesti, potem pa po planinski poti proti koči. Nekajkrat sva prečkala cesto. Križišča so odlično označena. Med potjo se je odpiral lep razgled  na dva in tritisočake nad mestom Obervellach. Po dobri uri se je pred nama tik nad gozdno mejo prikazala koča Polinikhutte (1873m). Lepa koča in zelo prijazna oskrbnica nama je postregla s čajem (2€) in posladkala s potico?!. Do koče sva potrebovala 1h. Ob 8:00 sva nadaljevala pot in pred sabo gledala ¨špic¨ za katerega sva mislila da je najin cilj, pa sva se zmotila – je bil malo prenizek. Vrh se je pokazal kasneje na sredi med dvema ¨špicama¨, a je zaradi oddaljenosti deloval manjši. Za dobre oči se je na vrhu že vitel križ. Pot se zlagoma dviga po travnatem pobočju. Po cca 1,5h pridemo do podnožja gore. Bil je zelo mrzel dan in kot je bila tudi napoved in so se na vrhu pričele poditi meglice. Skale in v spodnjem delu še grušč so bili pomrznjeni. Na nekaterih mestih se bile manjše zaplate snega in ledu. Potrebovala sva tako kapo kot tudi rokavice. Ko se pot nadaljuje strmo v skale je na vseh malo izpostavljenih mestih pot zavarovana z jeklenicami, čeprav pot do sedla ni prepadna. 

Na sedlu se na levi zagledamo vrh. Malce še po vrhu grebena pa smo že pod vrhom. Sledi še krajši vzpon po zelo dobro zavarovani poti do Križa na vrhu. Za pot od koče sva potrebovala 2h15min zmerne hoje (10:15). Markirano 2,30h – realno, v nekaterih knjigah tudi 3h? Ujela sva še zadnje trenutke za razgled, potem je pa naju ujel oblak. Malce sva se še poslikala potem sva se spustila pod oblak in malice prigriznila. 

V spodnjem delu je bilo zopet sonce in prijeten spust do koče. Srečala sva kar nekaj planincev, ki so se napotili proti vhu. Po krajšem počitku na koči sva si privoščila zelo dobro mesno juho 4,5€ in pivo 3,0€. 

Pot je zelo primerna za poletne obiske ali morda še bolje pozno poleti, ker zna biti ravno obratno kot pri nama zelo vroče. Je tudi  zelo dobro vzdrževana, varovana kot tudi markirana. 

                                                                                                          Stane in Zdenko