JOŽE ŠISERNIK (1933 - 1980)

je bil planinec, alpinist in gorski reševalec.

Rodil se je na Gradišču nad Slovenj Gradcem. Kot čevljar se je zaposlil v takratnem Mestnem čevljarstvu v Slovenj Gradcu, pozneje pa je delal v Obrtnem podjetju Komfort-Zaščita. Po prekvalificiranju za kurjača se je zaposlil v Splošni bolnišnici. Zadnja leta pred smrtjo je delal v Tovarni usnja, TOZD UTEKS Slovenj Gradec.

29. februarja 1980. leta je bilo občinsko sindikalno smučarsko tekmovanje pod Veliko Kopo. Nastopal je za ekipo UTEKS, v trenutku, ko je pripeljal skozi cilj, ga je zadela srčna kap

(Tradicionalni pohod po Šisernikovi spominski poti je zaradi tega vsako zadnjo soboto v mesecu februarju) .

Jože Šisernik je bil vse življenje povezan z gorskim svetom. Od leta 1953 je delal v planinskem odboru in bil več let član markacijske sekcije. Z lastnim delom in zgledom je navduševal mlade za planine in gorske stene.

V koroški krajini so ga poznali kot dobrega alpinista. Po letu 1960 je pogosto zahajal z alpinisti s Prevalj v stene Uršlje gore in Raduhe. Bil je prvi vodja novo ustanovljene skupine GRS v Slovenj Gradcu, pozneje pa je načeloval tudi alpinističnemu odseku.

Jože Šisernik je bil človek, ki so ga imeli radi in ga spoštovali tako planinci, alpinisti, gorski reševalci kot vsi ostali, ki so ga poznali.

( Iz zbornika : 70 let planinstva v Mislinjski dolini , zapisal Jože Potočnik)

SPOMINSKA POT JOŽETA ŠISERNIKA

Spominska pot Jožeta Šisernika vodi iz Dravograda do koče pod Kremžarjevim vrhom in je namenjena planincem, ki prečkajo Pohorje, ter vsem, ki želijo spoznati zahodni del pogorja. Pot je dolga približno 15 km, samo nad Dravogradom (Bukovje) ter pod Kremžarjevim vrhom se močno vzpne, ves ostali del poti pa je precej položen. Pot vodi večinoma ob grebenih in nudi popotniku izredno lep razgled na Mislinjsko dolino s Plešivcem in Peco v ozadju, na Košenjak nad Dravogradom, na Trbonjski jarek in na nižje ležeče kmetije. 

Pot se prične pri železniškem prehodu pri postaji v Dravogradu ter po trasi stare trimske steze doseže mimo razgledne skale vršni greben (okoli 2 - 2,5 km; 300 m višinske razlike). Večinoma se vije skozi mlajši, nasajen smrekov gozd, nekaj pa je še prvotnega starega bukovega. Na grebenu se pot obrne proti vzhodu - sprva strmo navzgor, od kmetije Ošlovnik pa po cesti navzdol. Po dobrih 3 km doseže Cviterško sedlo, ki je križišče različnih cest, zlasti pa povezava med Otiškim vrhom ter Trbonjskim jarkom. Približno 1 km od Ošlovnika je na vršnem slemenu cerkvica Sv. Danijela, od koder je lep razgled na skrajno zahodni del Pohorja, Trbonjski jarek, Mislinjsko dolino ter Dravsko dolino s Košenjakom v ozadju.

Od Cviterškega sedla do Lakuž, to je do naslednjega prelaza, se pot vije 4,5 km položno ob zahodni strani pohorskega slemena mimo kmetij Kluk, Matvoz in Lubas. Vmes naletimo na mogočno stoletno Močnikovo smreko, ki je nekoč rasla na pašniku, danes pa jo obdaja mlad gozd. Pred Lakužami se pot priključi na cesto, ki vodi do cerkvice Sv. Ane, markacije, ki jim sledimo, pa na jugovzhod do sedla. Nadaljujemo mimo kmetije Škratek, porušene partizanske domačije Zapečnik (sedaj vikend) in pri partizanskem spomeniku stopimo na naslednjo cesto. Približno 1 km vzhodno leži večja kmetija Jesenk, ki naj bi bila zgrajena na mestu manjšega samostana iz 14. stoletja, nas pa markacija popelje po cesti do kmetije Zg. Kavdek (kapelica). Markirana pot zavije ostro proti vzhodu na novo zgrajeno cesto, po njej mimo kmetije Pečoler ter se za njo priključi na gozdno vlako. Po 1,5 km doseže cesto pri Osirniškem križu (kapelica). Kmalu smo pri lovski koči, od koder pridemo po položni gozdni poti do slemena in nato do sedla pod Kremžarjevim vrhom. Pot zavije na strmo grebensko vlako, ki nas privede do travnika pred kočo pod Kremžarjevim vrhom. Na zahodni strani naletimo na odcep transverzalne poti proti Slovenj Gradcu, od tu pa le sto metrov do koče pod Kremžarjevim vrhom (1164m). 

Čas hoje od Dravograda do Kremžarice: približno 4 ure. 

( Opis poti zapisal: Karel Hauser )